VIRI
Raziščite naše teme, da izveste več o psihedelikih
Raziščite najpogosteje zastavljena vprašanja o psihedelikih in psihedeličnih terapijah
1. Ali so psihedeliki nevarni?
Po analizi, ki jo je opravil profesor David Nutt z ekipo z londonskega Imperial Collegea (Združeno kraljestvo), psihedeliki dejansko spadajo med najvarnejše psihoaktivne snovi, v nasprotju z alkoholom, ki je bil v analizi opredeljen kot najbolj škodljiva snov.
2. Ali psihedeliki povzročajo odvisnost?
Čeprav psihedelike pogosto povezujejo s snovmi, ki povzročajo zlorabo, se vse raziskave strinjajo, da psihedeliki ne povzročajo zasvojenosti. Pravzaprav se v številnih kliničnih preskušanjih raziskujejo možnosti uporabe psihedeličnih zdravil v kombinaciji s psihološko podporo ali psihoterapijo za zdravljenje zlorabe snovi, vključno z motnjami zaradi uživanja tobaka in alkohola. Vendar ima ketamin, anestetik in tudi neklasični psihedelik, močan potencial zasvojenosti, ki se lahko razvije ob pogosti rekreativni uporabi.
3. Kakšna je razlika med klasično terapijo brez psihedelikov in terapijo s pomočjo psihedelikov (PAT)?
Glavna razlika med tradicionalno terapijo in terapijo s psihedeliki (PAT) oz. tudi t.i. psihedelično terapijo je v uporabi psihedelikov kot orodja za olajšanje terapevtskega procesa. Ta vključuje tri korake: pripravo pred psihedelično seanso, kjer terapevti pomagajo pacientu oblikovati namere in vzpostaviti zaupanje; psihedelično seanso, kjer pacient pod nadzorom terapevta zaužije psihedelično snov, ki sproži spremenjena stanja zavesti; in integracijo, kjer se spoznanja iz izkušnje iz psihedelične seanse obdelajo v terapiji, da se ob tem spodbudijo vplivne in trajne spremembe. Priprava na izkušnjo in okolje v katerem le ta poteka (t.i. “set in setting”) sta dva temeljna vidika, ki ju je treba upoštevati pri PAT: Priprava na izkušnjo vključuje pogled na celotno pacientovo miselnost, vključno z njegovimi čustvi, pričakovanji in samo mentalno pripravo pred seanso; okolje pa se nanaša na fizično in družbeno okolje, kjer poteka terapija, ki mora biti varno, udobno in naklonjeno introspekciji.
4. Ali je psihedelična terapija le novodobna navlaka?
Psihedeliki so že stoletja globoko zasidrani v zdravilnih praksah in duhovnih obredih avtohtonih kultur. Njihova uporaba in raziskovanje pa sta se po njihovi zakonski prepovedi konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so jih pogosto uporabljali za zdravljenje psihiatričnih bolezni, v veliki meri omejila. Danes sodobne raziskave ponovno vzbujajo zanimanje za njihov terapevtski potencial in zagotavljajo vse več dokazov o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju stanj, kot so depresija, posttravmatska stresna motnja, odvisnost in tesnoba.
Čeprav psihedeliki po splošnem napačnem prepričanju povzročajo zlorabo, ugotovitve raziskav dejansko kažejo, da v kliničnem okolju na splošno ne povzročajo zasvojenosti. Pravzaprav se v številnih kliničnih preskušanjih raziskujejo možnosti uporabe psihedeličnih zdravil v kombinaciji s psihološko podporo ali psihoterapijo za zdravljenje zlorabe snovi, vključno z motnjami zaradi uživanja tobaka in alkohola. Vendar ima ketamin, anestetik in tudi neklasični psihedelik, močan potencial zasvojenosti, ki se lahko razvije ob pogosti rekreativni uporabi.
5. Ali so preveliki odmerki pri psihedelikih pogosti?
Predoziranje s klasičnimi psihedeliki (npr. psilocibin, LSD) je redko in se običajno pojavi le v kombinaciji z drugimi snovmi ali v izjemno velikih odmerkih. Čeprav imajo te snovi na splošno veliko mero varnosti, sta odgovorna uporaba in ustrezen nadzor ključnega pomena za zmanjšanje morebitnih tveganj. Psilocibin ima na primer visok terapevtski indeks, pri čemer je terapevtski odmerek pri 15 do 30 mg, smrtni odmerek pa pri 6 g, kar je 500-krat več od terapevtskega odmerka.
6. Kako psihedelične snovi vplivajo na človeške možgane med psihedelično izkušnjo?
Različne psihedelične snovi povzročajo različne oblike spremenjenih stanj zavesti, vendar lahko omenimo glavne učinke, za katere se zdi, da so skupni vsem. Človeški možgani ob uporabi psihedelikov kažejo veliko večjo stopnjo povezanosti med prej nepovezanimi ali slabo povezanimi možganskimi centri; kar običajno izboljša vidno zaznavanje, sinestezijo, ustvarjalnost in čustveno obdelavo. Poleg tega psihedeliki močno vplivajo na to, kako človeški možgani doživljajo Jaz ali Ego in čustva, kar včasih vodi do občutka zlitosti ali enosti z vsem.
7. Kateri so najpomembnejši trajni blagodejni učinki psihedelikov na človeške možgane in počutje?
Pokazalo se je, da psihedeliki blagodejno vplivajo na človeške možgane, saj povečujejo njihovo nevroplastičnost in preusmerjajo nekatere nevronske poti, ki so posebej vključene v čustveno obdelavo travme, depresije, anksioznosti in simptomov posttravmatske stresne motnje. S pravilnim kliničnim okvirom so psihedeliki dokazano povečali odpornost na stres, čustveno stabilnost in pogled na življenje ter ublažili simptome zgoraj omenjenih duševnih stanj.
8. Kakšne so podobnosti in razlike med psihedeličnimi izkušnjami in praksami, kot so meditacija in spremenjena stanja zavesti?
Psihedeliki se včasih imenujejo “bližnjica” do stanj zavesti, ki jih povezujemo z duhovnim prebujanjem in dolgotrajnim izvajanjem različnih oblik meditacije. Podobnosti vključujejo izboljšano kognitivno delovanje, čustveno odpornost, psihološko dobro počutje in ustvarjalnost. Glavna razlika je v tem, da lahko psihedeliki ob pravilni pripravi na izkušnjo in v varnem okolju v katerem le ta poteka, sprožijo določene procese v možganih, že brez dolgotrajne in predane umske prakse, kar ponuja možnost kognitivnega in duhovnega preboja, za katerega bi pri tradicionalnih praksah meditacije morda potrebovali več let.
9. Ali so dolgoročni učinki psihedelikov koristni ali škodljivi?
Nedavne raziskave o dolgoročnih učinkih psihedeličnih snovi kažejo, da bi njihova nadzorovana uporaba skupaj s prej omenjenim podpornim okvirom lahko imela trajne koristne učinke. Vendar je bilo ugotovljeno, da je uporaba takšnih snovi v nekaterih majhnih populacijah povzročila dolgotrajne neželene učinke, zlasti če so se jemali brez nadzora. Trenutno potekajo različne študije o dolgoročnih učinkih psihedelikov, da bi to temo lahko še bolje raziskali.
